vmesnik uporabovnega programa je programska oprema, ki zagotavlja, da so računalniške funkcije na voljo aplikacijskemu programu. Definira funkcije, ki jih aplikacijski program potrebuje za izvajanje nalog in definira kako aplikacijska programska oprema kliče strežbo aplikacijskega sloja. Za različne aplikacije so standardizirani vmesniki API, tako za telefonijo TAPI in TSAPI, za elektronsko sporočanje MAPI, za aplikacije v omrežju ISDN vmesnik CAPI in za telefonske aplikacije v jeziku JAVA JTAPI.
3G ATM Cisco cisco akademija Cyber reaktor digitalna TV e-izobraževanje Google GPRS GSM hrbtenična omrežja IKT IMS informacijske in telekomunikacijske tehnologije informacijske in telekomunikacijske tehnologije (ITkT) inovacije internet IP IPSec ITkT-novice konferenca konference konvergenca LTFE mobilni internet MPLS multimedija NGN NT konferenca omrežja Omrežja naslednje generacije Online Educa Berlin OpenLab QoS satelitske komunikacije sistemi izobraževanja SMS storitve TDC telekomunikacije UMTS Varnost video na zahtevo WAP XML
Varnost v IP-multicast
Oddajanje več prejemnikom (ang. Multicast) je tehnologija, ki omogoča simultan prenos enega podatkovnega toka skupini odjemalcev. Tipično se uporablja za prenos živih vsebin (internetna televizija, video konference, internetni radio) prek omrežij IP (ang. Internet Protocol).
Varnost v mobilnem telefonskem omrežju tretje generacije
Osnovno ogrožanje varnosti mobilnih telefonskih omrežji, ki grozi tako upravljalcu omrežja kot uporabniku, je nepooblaščeno zajemanje podatkov na radijski poti in nelegalna uporaba storitev omrežja. Z nepooblaščenim prisluškovanjem pogovoru ali z zajemanjem podatkov lahko ti izgubijo svojo zaupnost. Nadalje je s tem lahko izdana naročnikova identiteta, ki je normalno uporabljena le v okviru delovanja omrežja. Nelegalna uporaba storitev omrežja sicer ni povezana le z nepravilnim zaračunavanjem prometa, ampak tudi s prikrivanjem identitete uporabnika. Seveda je pri vsem tem najbolj pomembno, da se stroški ustvarjenega prometa vedno pripisujejo le naročniku, ki je ta promet tudi ustvaril, saj se mu za to izda račun.
Varnost v IP VPN omrežjih
Internet se je razvil v pomembno poslovno orodje, ki omogoča izmenjavo velike količine podatkov. Sem spadajo tudi podatki kritičnih aplikacij poslovnega procesa kot so proizvodna veriga, dobava, prodaja, poslovne in finančne transakcije. Zaradi potrebe po zaščiti podatkov, ki se prenašajo po javnem mediju, je prišlo do razvoja navideznih zasebnih omrežij (VPN – Virtual Private Networks). V primeru, da je prenosni medij IP (Internet Protocol) omrežje, govorimo o navideznih zasebnih omrežjih na IP nivoju (IP VPN). Varno IP VPN omrežje je kombinacija tuneliranja (tunneling), šifriranja (encryption), avtentikacije (authentication), upravljanja in nadzora dostopa do virov ter beleženja dogajanja v omrežju. Z IP VPN lahko izvedemo intranet in ekstranet omrežja. V intranet omrežjih so oddaljene lokacije uporabnika povezane med seboj, v ekstranet omrežjih pa z oddaljenimi lokacijami poslovnih partnerjev (B2B – Bussines to Bussines) ali strank (B2C – Bussines to Customer). Pojem VPN obsega množico komunikacijskih standardov, med katerimi mnogi omogočajo tuneliranje podatkov, nekateri pa tudi avtentikacijo in enkripcijo. Med slednje spada tudi tehnologija IPsec (IP security), ki definira različne vrste zvez med dvema ali več sistemi.
Varnost v telekomunikacijah in kako jo zagotoviti
V predavanju je opredeljen pojem varnosti v telekomunikacijah kot zagotavljanje celovitosti prenašanih sporočil. Različne vidike celovitosti, to so zasebnost, verodostojnost in avtentičnost, je mogoče zagotoviti z ustrezno uporabo šifrirnih postopkov. Kako uporabimo šifrirne postopke za zagotavljanje celovitosti je določeno z ustreznimi protokoli. Četudi v protokolu uporabimo zelo zanesljive šifrirne postopke, se lahko zgodi, da so v protokolu šibkosti, ki omogočajo potencialnemu napadalcu zlorabo.
Sistemi za zaznavanje vdorov v IP omrežjih
Vsak sodoben komunikacijsko informacijski sistem v IP omrežjih zahteva določen nivo varnosti. Varnost namreč sama po sebi v takšnih omrežjih ni zagotovljena. Obstajajo mnogi klasični varnostni sistemi (požarne pregrade, antivirusni sistemi, sistemi avtentikacije,…), ki na takšen ali drugačen način definirajo in ustvarjajo določen nivo varnosti. Na drugi strani pa zahteve po postajajo vedno višje in težje in v določenih primerih uporaba klasičnih varnostnih sistemov ni več dovolj. To kar manjka zagotavljajo sistemi za zaznavanje vdorov.
Varnost v zasebnih sistemih radijskih zvez
Varnost v zasebnih sistemih radijskih zvez predstavlja enega od ključnih elementov zagotavljanja kakovosti telekomunikacijskih storitev. Varnost je še zlasti pomembna pri zasebnih sistemih radijskih zvez za potrebe državnih organov, še posebej na področju nacionalne varnosti. Varnosti se ne da zagotoviti izključno z uporabo novih tehnologij in sodobne telekomunikacijske opreme. Velja celo obratno, saj nove tehnologije same po sebi praviloma omogočajo še učinkovitejše napade! Zato je pri zagotavljanju varnosti potrebno upoštevati tudi druge elemente varnosti, od varovanja strojne in programske opreme, šifrirnih ključev, telekomunikacijskih poti, prostorov in drugega, kar na kratko imenujemo varnostna politika.
SecurityAgent: varnostni in nadzorni video sistem
Trenutno najbolj razširjeni nadzorni sistemi temeljijo na interni televiziji, ki zahteva prisotnost varnostnika. Video vsebina se v celoti zapisuje na trak, ki ga nato spravijo v arhiv. Najverjetneje ni potrebno posebej izpostavljati, da je pregledovanje takšnega arhiva zelo zamudno, vzdrževanje pa drago.
