Sistem domenskih imen je nabor internetnih formatov, postopkov, storitev in pravil za dodeljevanje imen posameznim lokacijam v omrežju in za prevajanje teh imen v omrežne naslove. Naslove prevajajo imenski strežniki (name server). DNS je porazdeljena storitev za podatkovno poizvedovanje (data query). Osnovna naloga je iskanje naslovov IP gostiteljskih računalnikov na osnovi njihovih domenskih imen. Domensko ime računalnika je tisti del računalnika, ki je zapisan med izrazom http:// in prvo naslednjo poševnico. DNS obravnavata RFC1034 in RFC1035.
3G ATM Cisco cisco akademija Cyber reaktor digitalna TV e-izobraževanje ERK Google GPRS GSM hrbtenična omrežja IKT IMS informacijske in telekomunikacijske tehnologije informacijske in telekomunikacijske tehnologije (ITkT) inovacije internet IP ipv6 ITkT-novice konferenca konference konvergenca LTFE mobilni internet MPLS multimedija NGN NT konferenca omrežja Omrežja naslednje generacije Online Educa Berlin OpenLab QoS sistemi izobraževanja SMS storitve TDC telekomunikacije UMTS Varnost video na zahtevo WAP XML
Internet na vlakih.
Dostop do interneta bi potovanje z vlakom naredil veliko produktivnejše ali pa vsaj manj dolgočasno. Glavni problem pri zagotavljanju kakovosti signala so veliki satelitski krožniki, ki ne ustrezajo višini predora skozi katerega se pelje vlak. Zdaj so raziskovalci iz univerze York v Angliji razvili zanimivo alternativo. Naredili so polkrožne anteno iz plastike sestavljeno iz leč, ki je pol nižja od klasičnih satelitskih krožnikov in omogoča celo sledenje večih satelitov, kar pomeni da je še zaneslivejša kot navadni krožniki.
Navadni satelitski krožniki so visoki okoli 62 cm medtem, ko je polkrožna antena Johna Thortona visoka le borih 30 cm, kar je ravno dovolj, da bi jo bilo mogoče postaviti na streho vlaka. Projekt ima korenine v že obstoječih takoimenovanih Luneburgovih lečah. Ekipa se je odločila da leče izdela iz polietilena in polistirena, ki sta cenovno ugodna. Pri laboratorijskih testih so ugotovili, da naprava lahko sprejema digitalni video signal, kar pomeni da bi bil prenos lahko vsaj 4 Mb/s.
Novi sistem omogoča tudi bistveno večjo zanesljivost signala, saj lahko lovi signale iz večih različnih satelitov, česar sistem s satelitskim krožnikom ni omogočal. Pri Thortonovi napravi se prihajajoče sevanje odbije od površja na katerem so pritrjene leče. Leče koncentrirajo sevanje v eno samo točko na svojem površju, kjer ga zazna mobilna antena imenovana feed. V nasprotju s starim sistemom, ko moramo premikati celotno anteno se tu premika le njen manjši del. Imamo lahko celo več feed anten, ki krožijo okoli leče in zbirajo signale iz različnih lokacij.
Sateliti proti 3G omrežju.
Ratul Mahajan, raziskovalec pri Microsoftu, ki razvija brezžično omrežje za avtomobile dvomi nad Thortonovo izbiro satelitske tehnologije. Meni, da bi namenu bolje služil standard 3G, ki se uveljavlja v mobilni telefoniji. Thorton meni, da tehnologija 3G trenutno še ne pokriva dovolj velikih geografskih območij preko katerih vozijo vlaki . 3G omrežje zagotavlja dovolj pokritosti le na območju večjih mest ali v njihovi neposredni bližini. Thorton že išče komercialnega partnerja za svoj izum, ampak ni še pripravljen na serijsko proizvodnjo, saj mora napravo testirati na premikajočem vozilu ter narediti kontrolni sistem in protokole za upravljanje z več antenami.
Video: Klik
VIR: Tehnology Review
E-izobraževanje preko satelita kot podpora volitvam v Afriki
Evropska vesoljska agencija ESA je z začetkom predvolilnega obdobja v Demokratični republiki Kongu, konec novembra predstavila pilotski projekt e-izobraževanja kot podpore volitvam. SatElections je projekt namenjen razvoju in distribuciji e-izobraževalnih vsebinskih modulov, ki so ob informiranosti in izobraženosti volilcev potrebni za uspešno izvedbo demokratičnih volitev.
