Uniform Resource Locator (URL)

Naslov vira v enotni obliki je splošno veljavni naslov za fizično lokacijo objekta v internetu (naslov strani). URL vsebuje identifikator protokola oziroma metodo dostopa (http, ftp itd.), lokacijo objekta (datoteke) in ime poti znotraj imenovanega strežnika. Uporablja se predvsem za poiskavo informacij z uporabo WWW. Skladnja in pomenoslovje URL je definirano v RFC1738.

Uniform Resource Locator (URL)

Naslov vira v enotni obliki je splošno veljavni naslov za fizično lokacijo objekta v internetu (naslov strani). URL vsebuje identifikator protokola oziroma metodo dostopa (http, ftp itd.), lokacijo objekta (datoteke) in ime poti znotraj imenovanega strežnika. Uporablja se predvsem za poiskavo informacij z uporabo WWW. Skladnja in pomenoslovje URL je definirano v RFC1738.

Predavanja s področja telekomunikacij in informacijskih tehnologij
V tej rubriki objavljamo stokovne članke, prispevke in ostala predavanja povezana z IKT. Mnogi od njih izvirajo iz preteklih simpozijev in konferenc, njihovi avtorji pa so priznani strokovnjaki s področij, ki jih obravnavajo. Ne omejujemo se le na tehnologije, temveč izbiramo članke, ki obravnavajo tudi storitve, rešitve in vsebine.


Tudi Vi lahko objavite svoj prispevek na LTFE.org. Če bo zanimiv za širši krog obiskovalcev, ga bomo z veseljem objavili.

Četrto IPv6-srečanje s Patrikom Fältströmom in Danielom Karrenbergom

Objavil: LTFE | 22. okt 2010

V Ljubljani bo 23. in 24. 11. 2010 potekalo četrto slovensko IPv6-srečanje, ki bo potrdilo tehnično usmeritev bodočih tovrstnih srečanj. Tudi tokrat pričakujemo udeležbo predstavnikov večine vodilnih slovenskih operaterjev, ponudnikov in razvijalcev IT storitev in infrastrukture ter pristojnih ministrstev in agencij.

Ključni govorec na srečanju bo Patrik Fältström, priznani inženir podjetja Cisco, ki se z internetnimi standardi ukvarja že od leta 1989. Od leta 2003 je svetovalec švedskega ministra za informacijske tehnologije, kjer med drugim pokriva tudi področje uvajanja IPv6. Aktiven je tudi v več mednarodnih delovnih skupinah, kot so: IETF, IAB, ISOC, ICANN …

V Sloveniji že 78 odstotkov dnevnih uporabnikov spleta

Objavil: LTFE | 10. jul 2009

Podjetje iPROM je skupaj z raziskovalno družbo Valicon ponovilo obsežno raziskavo uporabe spleta v Sloveniji, ki jo je prvič izvedlo leta 2005. Izsledki tokratne raziskave so pokazali, da je pri nas že skoraj 80 odstotkov dnevnih uporabnikov spleta, ki ga uporabljajo predvsem za iskanje informacij prek iskalnikov in za spremljanje dnevnih novic.

4250-10172

Cyber Reaktor: Web 2.0

Objavil: Zebo | 16. apr 2009

Skozi čas in razvoj web-a sta nas v okviru Cyber Reaktorja Web 2.0 v organizaciji Katedre za telekomunikacije popeljala predavatelja JERNEJ ROŽAC in URBAN SEDLAR. Oglejte si posnetek predavanja!

web-20-4

Nove optične povezave čez Atlantik

Objavil: Baltazar | 07. jan 2009

Irska razvojna agencija je v okviru projekta Kelvin, podjetju Hibernia Atlantic dodelila razpis v vrednosti 30 milijonov evrov za izgradnjo novega optičnega kabla, ki bo povezoval Irsko in Evropo s Severno Ameriko. Irci so prepričani, da bo projekt v času krčenja gospodarstva omogočil dostop do novih tržišč in ustvaril nove poslovne priložnosti na področju prenosa podatkov. Prav tako se nadejajo, da bo nova povezava Irske z Evropo  ter Severno Ameriko dodaten magnet za podjetja, ki iščejo ustrezne geografske lokacije za svoje na prenosljivosti podatkov temelječe storitve.

Internet na vlakih.

Objavil: Sebastjan | 06. jan 2009

Dostop do interneta bi potovanje z vlakom naredil veliko produktivnejše ali pa vsaj manj dolgočasno. Glavni problem pri zagotavljanju kakovosti signala so veliki satelitski krožniki, ki ne ustrezajo višini predora skozi katerega se pelje vlak. Zdaj so raziskovalci iz univerze York v Angliji razvili zanimivo alternativo. Naredili so polkrožne anteno iz plastike sestavljeno iz leč, ki je pol nižja od klasičnih satelitskih krožnikov in omogoča celo sledenje večih satelitov, kar pomeni da je še zaneslivejša kot navadni krožniki.

Navadni satelitski krožniki so visoki okoli 62 cm medtem, ko je polkrožna antena Johna Thortona visoka le borih 30 cm, kar je ravno dovolj, da bi jo bilo mogoče postaviti na streho vlaka. Projekt ima korenine v že obstoječih takoimenovanih Luneburgovih lečah. Ekipa se je odločila da leče izdela iz polietilena in polistirena, ki sta cenovno ugodna. Pri laboratorijskih testih so ugotovili, da naprava lahko sprejema digitalni video signal, kar pomeni da bi bil prenos lahko vsaj 4 Mb/s.

Novi sistem omogoča tudi bistveno večjo zanesljivost signala, saj lahko lovi signale iz večih različnih satelitov, česar sistem s satelitskim krožnikom ni omogočal. Pri Thortonovi napravi se prihajajoče sevanje odbije od površja na katerem so pritrjene leče. Leče koncentrirajo sevanje v eno samo točko na svojem površju, kjer ga zazna mobilna antena imenovana feed. V nasprotju s starim sistemom, ko moramo premikati celotno anteno se tu premika le njen manjši del. Imamo lahko celo več feed anten, ki krožijo okoli leče in zbirajo signale iz različnih lokacij.

Sateliti proti 3G omrežju.

Ratul Mahajan, raziskovalec pri Microsoftu, ki razvija brezžično omrežje za avtomobile dvomi nad Thortonovo izbiro satelitske tehnologije. Meni, da bi namenu bolje služil standard 3G, ki se uveljavlja v mobilni telefoniji. Thorton meni, da tehnologija 3G trenutno še ne pokriva dovolj velikih geografskih območij preko katerih vozijo vlaki . 3G omrežje zagotavlja dovolj pokritosti le na območju večjih mest ali v njihovi neposredni bližini. Thorton že išče komercialnega partnerja za svoj izum, ampak ni še pripravljen na serijsko proizvodnjo, saj mora napravo testirati na premikajočem vozilu ter narediti kontrolni sistem in protokole za upravljanje z več antenami.

Video: Klik

VIR: Tehnology Review

SecurityAgent: varnostni in nadzorni video sistem

Objavil: LTFE | 28. dec 2007

Trenutno najbolj razširjeni nadzorni sistemi temeljijo na interni televiziji, ki zahteva prisotnost varnostnika. Video vsebina se v celoti zapisuje na trak, ki ga nato spravijo v arhiv. Najverjetneje ni potrebno posebej izpostavljati, da je pregledovanje takšnega arhiva zelo zamudno, vzdrževanje pa drago.

Telemetrija na kabelskih omrežjih

Objavil: LTFE | 23. dec 2007

Kabelska omrežja v Sloveniji : organiziranost, razvitost in nivo storitev

Objavil: LTFE | 18. dec 2007

WAP arhitektura in storitve, 1.del

Objavil: LTFE | 19. nov 2007