Avtorji: Borut Rožac, Andrej Kos, Radovan Sernec
Avtorji: Iztok Humar, Vinko Klemenčič, Guna Jože, Janez Bešter
Avtorji: Jože Guna, Matevž Pogačnik, Andrej Štern, Iztok humar, Janez Bešter
Broadband Access Network planning Tool
The “BANeT” optimisation tool is an application developed by the Laboratory for telecommunications, University of Ljubljana. It analyzes a planning combination of xDSL, FTTx and WiMAX, following different user bandwidth demand scenarios.
http://www.broadband-europe.eu/Pages/ProjectDetail.aspx?ItemID=81
Analiza storitev in tehnologij na področju optičnih transportnih omrežij
Namen projekta je razvoj koncepta optičnega transportnega omrežja, ki omogoča storitev transparentnega prenosa različnih tehnologij (SDH, Ethernet, Fibre Channel, ESCON, FICON) čez hrbtenični in metro (mestni) del omrežja. Transparenten prenos prometa omogoča tehnologija digitalnega ovoja, ki definira podatkovno strukturo za prenos čez optično transportno omrežje. Digitalni ovoj predstavlja glavno prednost optičnih transportnih omrežij, ki se lahko uporabljajo kot tranzitno omrežje drugih operaterjev ali pa za povezovanje poslovnih uporabnikov.
Projekt zajema analizo in standardizacijo navideznih zasebnih omrežij (VPN L0, L1, L2, L3), standardizacijo optičnih transportnih omrežij, analizo tehnologij optičnih transportnih omrežij (WDM, OTN, GMPLS), pregled proizvajalcev omrežne opreme OTN in v končni fazi predlog implementacije optičnega transportnega omrežja.
Analiza storitev in tehnologij na področju metro omrežij
Namen projekta je analiza omrežne arhitekture za zagotavljanje ‘triple-play’ storitev (internet, televizija, telefonija) v metro(mestnih) omrežjih, ki predstavljajo vmesni del omrežja med hrbtenico in dostopom. Poleg izvajanja agregacije rezidenčnih uporabnikov so namenjeni tudi priklopu poslovnih uporabnikov.
Tipično tehnologijo, ki je prisotna v metro omrežjih, predstavlja tehnologija Ethernet oziroma Metro Ethernet. Raziskave in rezultati projekta zajemajo pregled tehnologij in trendov na področju metro omrežij, standardizacijo navideznih zasebnih omrežij, analizo tehnologij za zagotavljanje ‘triple-play’ storitev ter analizo, pregled in umestitev omrežne opreme za zagotovljanje metro storitev.
CRP – Modeli in tehnologije razvoja širokopasovnih in mobilnih komunikacij na ruralnih območjih Slovenije
Smoter projekta je “internet povsod po Sloveniji”, pot do tega pa vodi preko izbire optimalnih tehnologij. Projekt zajema analizo modelov zagotavljanja širokopasovnih omrežij na ruralnih območjih Slovenije, s poudarki na tehničnih zahtevah in evaluaciji primernosti posameznih dostopovnih tehnologij za doseganje dolgoročnega cilja – premoščanja geografske digitalne vrzeli.
Ocenjujejo se tehnične in administrativne ovire ter možne rešitve pri vzpostavljanju širokopasovnih odprtih omrežij v komunikacijsko podhranjenih geografskih regijah. Predmet analize je tudi tehnično-ekomonski model s poudarkom na vpeljavi različnih širokopasovnih tehnologij, ki bi zagotavljal vlaganja operaterjev na podeželju.
Testiranje WiMAX in IMS
Projekt predstavlja razvojno-raziskovalne in implementacijske aktivnosti kot del sodelovanja Laboratorija za telekomunikacije s partnerskim podjetjem, ki je aktivno na področju tehnologij in rešitev WiMAX.
Moderne telekomunikacijske rešitve nove generacije nudijo končnim uporabnikom dve ključni prednosti – interaktivne multimedijske storitve in mobilnost. V ta namen je potrebna prenova sodobnih telekomunikacijskih arhitektur ter uvedba novih tehnologij. Za zagotovitev multimedijskih storitev in podporo različnim dostopovnim tehnologijam, s tem pa ponudbo zanimivih storitev končnim uporabnikom, se danes uveljavlja arhitekturni koncept IP Multimedia Subsystem (IMS). IMS je zasnovan tako, da uporabnikov ne omejuje pri izbiri načina dostopanja do storitev. Med različnimi možnostmi dostopanja so danes zanimive predvsem tiste rešitve, ki zagotavljajo brezžičnost ali mobilnost; mednje sodi tudi dostopovna brezžična tehnologija WiMAX.
IMS – infrastruktura in storitve
Ob uvajanju arhitekture IMS (IP Multimedia Subsystem) v svoje omrežje bo Telekom Slovenije skupaj z LTFE analiziral posamezna infrastrukturna področja IMS in postavil vzorčni model IMS arhitekture v svoje omrežje. Tako bodo končnim uporabnikom Telekoma Slovenije in njegovim hčerinskim družbam zagotovljene še hitrejše in fleksibilnejše storitve.
IMS velja za najsodobnejšo in standardizirano arhitekturno rešitev, ki omogoča združevanje fiksnih in mobilnih telekomunikacij. Gre za nadaljnji razvoj, nadgradnjo koncepta omrežij nove generacije (angl. Next Generation Networks – NGN). Cilj koncepta IMS je izrabiti prednosti danes znanih fiksnih in mobilnih omrežij ter jih združiti z enotno paketno hrbtenico v zmogljiv krovni sistem, ki bo na voljo vsem danes dostopnim in tudi prihodnjim komunikacijskim omrežjem (PSTN, ISDN, kabelski sistemi, GSM/UMTS ipd.).
Sintesio
SINTESIO je testni interoperabilni NGN laboratorij. Njegov namen je izgradnja celotne testne NGN infrastrukture (priskrbeti je potrebno prostor, opremo in ljudi) ter organizacija in izpeljava interoperabilnih dogodkov, s poudarkom na dobro pripravljenih testnih ciljih, metodologijah in obveščanjih o rezultatih testiranja.
Projekt bo povezoval proizvajalce telekomunikacijske opreme in raziskovalne skupine ter ustanove, ki si bodo na interoperabilnih dogodkih izmenjavali izkušnje in mnenja. V okviru projekta se bo okrepilo sodelovanje z drugimi standarizacijskimi telesi kot so ETSI PTCC, ETSI TISPAN WG6, IETF, ITU-T.
CRP – Razvoj taktičnega samoorganizacijskega brezžičnega omrežja za potrebe MORS
Cilj projekta je nadgradnja vojaškega bojnega radia Slovenske vojske za podatkovni prenos na osnovi mehanizmov omrežij ad-hoc. V okviru projekta bo narejena študija obstoječih komunikacijskih sistemov, študija vojaških standardov (TACOMS) in smernic razvoja vojaških telekomunikacij ter študija primernosti uporabe različnih civilnih tehnologij za vojaške potrebe.
Vojaški bojni radio bo nadgrajen z modemom, ki bo omogočal večje prenosne hitrosti in zaradi tega različne storitve. Te bodo dovoljevale priklop različnih senzorjev za spremljanje stanja vojakov na bojišču in drugih senzorskih podatkih, kot tudi različne podatkovno komunikacije na bojišču, ki bo omogočila pošiljanje kratkih sporočil in drugih informacij.
Presence
Storitev prisotnosti pomeni »izražanje pripravljenosti na komunikacijo«. Uporabnikom ponuja informacije o stanju, lokaciji in volji po komunikaciji drugih uporabnikov, kar lahko znatno olajša delo in izboljša produktivnost ter dosegljivost. V vsakdanjem okolju nas obkroža množica naprav, ki so lahko potencialen vir prisotnosti.











