Prvi evropski teden, namenjen elektronskim spretnostim z naslovom eSkills, bo potekal od 1. do 5. marca 2010.
MobileCamp Ljubljana je enodnevna konferenca, BarCamp formata, ki jo oblikujejo udeleženci s svojimi predavanji.
Center ŠPIK pripravlja že tretji dogodek, ki bo potekal 23. februarja 2010 ob 18.00 uri, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17.
Tudi Vi lahko objavite svoj prispevek na LTFE.org. Če bo zanimiv za širši krog obiskovalcev, ga bomo z veseljem objavili. Predloge sprejemamo preko spodnjega obrazca. [contact-form 6 "Kontaktni obrazec - predavanja"]
Towards a quantum theory of gravity
Avtorji: prof. dr. Atish Dabholkar
Predavanje prof. dr. Atisha Dabaholkarja, svetovno znanega vrhunskega strokovnjaka, direktorja za raziskave iz Laboratorija za teoretično fiziko in fiziko visokih energij na Nacionalnem centru za znanstveno raziskovanje v Parizu in profesorja teoretične fizike na inštitutu Tata za temeljne raziskave v Indiji
IMS – Ogrodje za zagotavljanje konvergenčnih storitev
Avtorji: Luka Zebec, Klemen Peternel, Aleksander Kovačič, Radovan Sernec in Andrej Kos
IMS je 3GPP standard, ki definira vzpostavitev enotnega jedrnega omrežja za kontrolo seje in omogoča konvergenco storitev. Mehanizmi znotraj IMS omogočajo implementacijo uporabniško-naravnanih storitev, ki jih zagotavljamo prek standardnih aplikacijskih strežnikov in storitvenih »enablerjev«. Močan trend na področju IMS storitev je tudi konvergenca in povezljivost s t.i. Web 2.0 storitvami.
Merjenje parametrov kvalitete uporabniške izkušnje na osnovi emulacije uporabnika
Avtorji: Peter Kraker
Kvaliteta uporabniške izkušnje predstavlja širok pojem, ki ga določajo tako kvantitativni nizkonivojski parametri omrežja (zakasnitve, variacije zakasnitev in izguba paketov), kot tudi množica kvantitativnih in kvalitativnih višjenivojskih dejavnikov. V prispevku predstavljamo arhitekturo avtomatiziranega sistema emulacije uporabnika na aplikacijskem nivoju, ki omogoča izvajanje obsežnih študij lastnosti omrežja in storitev s stališča uporabnika, ter predlagamo osnovno metodologijo za izvajanje takšnih meritev.
IMS za primer WIMAX dostopa
Avtorji: Ivanka Brajović
IMS predstavlja tehnološko dozorelo in s standardi podprto storitveno rešitev v omrežju naslednje generacije, ki je danes v fazi postopnega uvajanja v operaterska okolja. Le-to je pogojeno s številnimi vidiki, med temi sta pomembna zlasti podpora za ustrezen spekter tipskih dostopovnih omrežij, preko katerih uporabnik dostopa do storitev, ter dodana vrednost, ki jo takšna arhitektura zagotovi storitvam. Vključevanje podsistema IMS v arhitekturo NGN in zagotavljanje povezovanja različnih dostopovnih omrežij brez kompromiranja varnosti, kakovosti ali fleksibilnosti storitev lahko predstavlja pomemben prispevek k pospeševanju uvajanja rešitev v profesionalna komunikacijska okolja. Uspeh takšnega pristopa pa je v prvi vrsti pogojen z zagotavljanjem občutka varnosti, ki ga uporabniki povezujejo z izkušnjami uporabe tradicionalnih telekomunikacijskih storitev. Tega prvotno načrtovane varnostne storitve v IMS ne razrešujejo za vse vrste dostopovnih tehnologij, med katerimi izstopajo predvsem nove širokopasovne dostopovne rešitve, ki prvotno niso bile predvidene za uporabo v kombinaciji z IMS. V prispevku podajamo pregled relevantnih posebnosti za primer WiMAX dostopa ter opis varnostnih storitev in njihovih lastnosti s stališča povezovanja v IMS.
Meritve kakovosti uporabniške izkušnje
Avtorji: dr. Andrej Kos
Kvaliteta uporabniške izkušnje (angl. Quality of Experience – QoE) predstavlja pomemben dejavnik zadovoljstva uporabnikov in s tem konkurenčnosti ponudnika storitve. Odvisna je od množice objektivnih in subjektivnih parametrov ter je optimalna, ko storitev izpolni uporabnikova pričakovanja. V predavanju je predstavljen sistem, ki omogoča spremljanje parametrov kvalitete uporabniške izkušnje na aplikacijskem nivoju. V ta namen smo zasnovali avtomatiziran porazdeljen merilni sistem, ki posnema uporabniško aktivnost in omogoča izvajanje obsežnih študij lastnosti omrežja s stališča uporabnika.
Predavanje iz 10. mednarodne konference Telekomunikacij, 4. novembra 2009 v Hotelu Bernardin v Portorožu
Cyber Reaktor: Navigacijski radar za ultralahko letalo
Avtorji: prof. dr. MATJAŽ VIDMAR
Navigacijski radar za ultralahko letalo, Cyber Reaktor predavanje v organizaciji Katedre za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko, na katerem je prof. dr. MATJAŽ VIDMAR opisal lastno izdelavo in delovanje radarja, krmiljenega z DSP, namenjenega za vertikalno navigacijo ultralahkih letal.
Radar za svoje delovanje izkorišča širjenje in odboj radijskih valov od zemeljskega površja. Namenjen je zaznavanju oblike površja in višine letala ter drugih ovir v okolici, kot so npr. hribi. Olajša tudi pristajanje letala v pogojih težje vidljivosti.
Cyber Reaktor: Web 2.0
Avtorji: Urban Sedlar, Jernej Rožac (LTFE)
Skozi čas in razvoj web-a sta nas v okviru Cyber Reaktorja Web 2.0 v organizaciji Katedre za telekomunikacije popeljala predavatelja JERNEJ ROŽAC in URBAN SEDLAR. Oglejte si posnetek predavanja!
P2P telefonija: Skype
Avtorji: Darko Bodnaruk, Janez Sterle, dr. Andrej Kos, dr. Janez Bešter; Laboratorij za telekomunikacije, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Članek predstavlja inovativen pristop k internetni telefoniji – omrežje in program Skype. Prikazana je tehnogija vsak z vsakim, ki je pomembna za širši uspeh programa v domačih in poslovnih okoljih.
Varnost v IP-multicast
Avtorji: Janez Sterle, mag. Iztok Humar, prof. dr. Janez Bešter, dr. Andrej Kos
Oddajanje več prejemnikom (ang. Multicast) je tehnologija, ki omogoča simultan prenos enega podatkovnega toka skupini odjemalcev. Tipično se uporablja za prenos živih vsebin (internetna televizija, video konference, internetni radio) prek omrežij IP (ang. Internet Protocol).
IMS – omrežje nove generacije za ponudbo celovitega storitvenega okolja
Avtorji: Mojca Volk, Andrej Kos, Janez Bešter
Korenito preoblikovanje temeljnih konceptov v domeni telekomunikacij se odraža v vedno širši uveljavljenosti raznovrstnih različic omrežij nove generacije, katerih skupni cilj je na zmogljivih obstoječih in novih tehnologijah ustvariti uporabniško orientirano storitveno okolje.













