IdM: Sprejet identifikacijski standard za omrežja naslednje generacije

Mednarodna zveza za telekomunikacije ITU, ki pod okriljem Združenih narodov povezuje predstavnike vlad, ponudnike telekomunikacijskih storitev in proizvajalce telekomunikacijske opreme, je 30. januarja 2009 sprejela standard za identifikacijo v omrežjih naslednje generacije.

Kaj reče ekonomist inženirju?

Kaj reče ekonomist inženirju v gospodarski krizi?
- Vam pršut narežem ali kar zavijem?

Izzivi, ki jih veliki vidijo na področju multimedijev v naslednjih 2-5 letih

V napovedi konference o multimedijskih vsebinah, so Yahoo, Google, Nokia in HP predlagala prednostne vsebine za razpravo.

Po mnenju raziskovalcev iz Yahooja, je en glavnih izzivov v razvoju metod, tehnik in alogaritmov, ki bodo smiselno prepoznavali video vsebine ter jih avtomatično segmentirali po področjih s sorodnimi zgodbami. Naslednja izziva po njihovem mnenju pa bosta razvoj iskalnega orodja, ki bo zaznaval namero iskanja pri uporabniku ter mu ponudil visoko smotrne avtommatično generirane rezultate vsebin v obliki grozdov ali skupin.

Podobnega problema se z drugimi besedami lotevajo tudi pri Googlu, ki vidi potrebo po razvoju avtomatičnega žanrskega prepoznavanja in razvrščanja vsebin. S predhodno avtomatizirano žanrsko organizacijo vsebin se uporabniku olajša proces iskanja in pregledovanja mulitmedijskih vsebin.

Nokio navdihuje predvsem geotagging, saj kot glavni izziv izpostavljajo prepoznavanje različnih multimedijskih vsebin in njihovo razvrščanje po kriteriju lokacije. Želijo namreč razviti robustno tehnologijo, ki bi lokacijo s fotografije prepoznala kljub pomanjkljivim podatkom o lokaciji kjer je bila fotografija narejena. S tako tehnologijo bi lahko obstoječim ali novo narejenim fotografijam dodajali različne informacije kontekstualno vezane na prostor ali aktivnosti na sliki sami.

Pri HP ju pa izpostavljajo jezikovo pestrost multimedijskih vsebin. Njihov predlog razvoja je usmerjen na preseganje jezika kot glavne ovire pri celovitem prepoznavanju in spletnem iskanju tekstovnih informaciji o multimedijskih vsebinah, ne glede na avtorjev jezikovni izvor.

V okviru kitajske konference o multimediji, ki se bo 19. do 24. oktobra 2009 odvijala v Pekingu, vabijo k sodelovanj s predložitvijo predlogov do 14. junija 2009.

Pozitiven vpliv nelegalne izmenjave datotek

Nizozemska vlada je naročila raziskavo na temo vpliva izmenjave datotek na kulturni in gospodarski razvoj prebivalstva. 142 strani obsegajoče poročilo povzema spoznanje, da tudi nelegalna izmenjava avtorsko zaščitenih datotek, kratkoročno in dolgoročno pozitivno vpliva na gospodarstvo, saj spodbuja tako ekonomsko kot kulturno rast družbe.

Pogled z viška

Pogled na slovesno ustoličenje ameriškega predsednika z višine 630 kilometrov, pri 27 300 kilometri na uro v resoluciji 1/2 m. Res dobro pokrit dogodek.

Virtualna okolja za pridobivanje kompetenc

Virtualna okolja omogočajo posameznikom in organizacijam, da preizkusijo svoje sposobnosti ter prepoznavajo grožnje in priložnosti, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delovanju. Umetno ustvarjena okolja realnih odnosov, se kažejo kot nepogrešljivo orodje izkustvenega učenja, ki omogoča neškodljivo učenje na napakah tako policistov, vojakov kot tudi organizaciji in posameznikov, ki v realnem svetu delujejo skozi zelo specifično prizmo znanj in veščin. Do sedaj draga virtualna okolja, so za urjenje izkoriščali najprej v vesoljskem programu, nato za učenje in vajo v vojaškem in civilnem letalstvu, mornarici, pri urjenju tankistov ter pehote za vojskovanje v urbanih okoljih. Z nižanjem cene in večanjem sposobnosti ključnih elementov visokih tehnologij, postajajo virtualna okolja dostopna tudi podjetjem in posameznikom. Posamezniki se lahko v okviru virtualnega okolja naučijo tujega jezika, se preizkusijo kot piloti ali skušajo spoznati  lastnosti avtomobilske vožnje v okviru skupinskih spletnih iger. S časoma bomo v virtualnem svetu opravili prve tečaje za vodovodarja, voznika avtobusa, gasilca ter kopico poklicev storitvenega sektorja. Možnosti učenja z uporabo virtualnega okolja, se počasi zavedajo tudi večja podjetja, katerih glavno premoženje so zaposleni.

Ta Matiček se ženi v virtualnem svetu

V širši javnosti najodmevnejši primer virtualnega okolja je Second life, kjer se za komuniciranje s pomočjo računalnika in potrebe po realni reprezentaciji digitalnega sveta, ustvarja humanoidne grafične vmesnike  ali avatarje. Skuša se ustvarjati realne odnose, ki jih še najbolje simbolizira vpeljava virtualne valute ter nekaj vzpostavljenih pristnih človeških odnosov v obliki romanc ali prijateljstev. V virtualnem svetu, kjer lahko letite ter z malo programerskega znanja ali nekaj virtualnih cekinov, ki ste jih seveda predhodno vplačali iz svoje realne denarnice, dobesedno iz nič ustvarjate svoj življenjski prostor. Kljub igrivemu značaju digitalno ustvarjenega okolja so nekatera podjetja izkoristila dano možnost za testiranje svojih izdelkov, pridobivanje informacij glede preferenc okusov  težko sledljive mlajše generacije in tako naprej. Virtualni svet se je z dinamiko medčloveških odnosov, od koder izvira realna izkustvena komponenta, dodobra usidral v zavest javnosti.

Pridobivanje kompetenc tudi za najzahtevnejše poklice

Simulatorji niso več stvar dragega in nedostopnega spleta tehnologiji, ki so ga uporabljali prvi astronavti ali piloti. Danes je tehnologija na stopnji razvoja, kjer že vsak povprečen domači računalnik predstavlja okno v simulirani sveta. Naj si bodo to igrice, virtualni svetovi kot so Second Life ali pa aplikacija za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje. Napake storjene v času nudenja realnih storitev, lahko zmanjšujejo denarni tok ali celo načenjajo ugled organizacije in posameznika, da ne omenjamo posledično izgubljenega in nezadovoljnega »odjemalca«, ki po raziskavah Kotlerja, svoje nezadovoljstvo deli še z 9 do 11 ljudmi v živo ter še z neznanim številom preko spleta. V danem primeru je bolje izkoristiti dostopne sisteme virtualnega učenja, kot je to storila npr. nizozemska policija, ki za vadbo uporablja virtualno mesto Behrloo. Svoj ugled in učinkovitost ohranjajo tako, da imajo policisti možnost razvoja delovnih praks v okviru virtualnega mesta, ki bi ga marsikdo zamenjal za igrico. V virtualni praksi preizkusijo znanje o predpisanih postopkih tako za prekrške kot hujša kazniva dejanja. Ob zaključku šolanja in ob nastopu dolžnosti v resničnem urbanem okolju, so pripravljeni, da se z določeno stopnjo avtomatizacije lotiti preganjanja prekrškarjev in zločincev ter čimmanj moteče, branijo javni red in mir.

Virtualno mesto, kjer sovje kompetence pridobivajo nizozemski policisti.

Javljanje iz Berlina

Iz prvih bojnih vrst se je v uredništvo LTFE.org dopoldan javila Mateja ter podala kratko poročilo.

“Danes se je konferenca uradno začela, včeraj so potekali predkonferenčni dogodki. Obisk na razstavnem prostoru je bil včeraj razmeroma dober, glede na to da se konferenčni del niti še ni začel. Predstavljamo E-cho, QFK, SiTV in gradiva podjetja Videofona. Z našimi dežniki smo zanesljivo eden bolj opaznih razstavnih prostorov, dobili pa smo tudi nekaj pohval s strani obiskovalcev. Včeraj je malce snežilo in deževalo, tako da smo z dežniki zadeli v polno. ”

Kdo je pa slikal?

ICIN 2008 – Services, Enablers and Architectures

V Bordeauxu je med 20. in 23. oktobrom potekala dvanajsta konferenca ICIN. Tematika konference so bile nove storitve v fiksnem, mobilnem in internetnem svetu. Na konferenci, katere se že 3 leto udeležujemo tudi sodelavci LTFE, telekomunikacijski operaterji in ponudniki opreme predstavljajo dosežke na področju storitev. Glavnina predavateljev prihaja iz razvojnih laboratorijev podjetij, kar daje predavanjem še posebno kredibilnost.

Spam

Danes se s spamom srečujemo na vsakem koraku: v e-pošti, na spletu in celo prek SMS-a. Toda od kod sploh dobimo spam in zakaj nam ga še ni uspelo izkoreniniti, kljub temu da so največji veleumi (med drugim tudi sam Bill Gates) že pred desetletjem napovedali konec tej tegobi?

Izraz spam ima zanimiv izvor – iz skeča skupine Monty Python; v osnovi gre za znamko konzerviranega mesa SPAM, ki je v skeču sestavina prav vsake jedi na meniju; tako kot se v tam nimogoče izogniti SPAM-u ne glede na to kaj naročimo, prav tako se mu ni mogoče izogniti nabiralniku e-pošte.